Skupaj razkrivamo

13.9.2017

Vrtnarjenja še ni konec!
Besedilo: Fanči Perdih

Kaj še lahko sejemo in sadimo, da bomo tudi pozimi čim bolj samooskrbni

Pridelovalne sezone še zdaleč ni konec – pridelava za dolge zimske dni se namreč šele dobro začenja. Priročnik Sveža zelenjava 365 dni so že mnogi preizkusili tudi v praksi. Če ste že vedno v dilemi, kaj in kdaj sejati, objavljamo nekaj konkretnih napotkov. 

Avgusta še lahko sejemo za vzgojo na prostem: prezimne radiče, rozetaste in zimske glavnate solate, kitajsko zelje, kitajsko listno zelenjavo, obe rukoli (Selvatica in Coltivata), grah, bob in nizki fižol za stročje (pridelek bo nekoliko manjši in odvisen od vremena pozno jeseni), črno redkev in redkev dajkon ter mesečno redkvico.

V drugi polovici avgusta lahko sejemo: špinače za jesen in zimo ter motovilec (na prostem senčimo ali pa v senci dreves vzgojimo sadike, ki jih bomo pozneje posadili na prosto). 
Če imamo sadike, na prosto presadimo: sladki komarček, por, brokoli in cvetačo, zgodnje belo in rdeče zelje, kolerabice, jesenske radiče, endivijo, glavnate in rozetaste solate.

Avgusta za poznejšo vzgojo v rastlinjaku ali zaprti gredi sejemo: jesenske sorte radičev in endivijo, rozetaste in glavnate solate, zgodnje zelje in kolerabice. 
Neposredno v rastlinjak sejemo: korenček, kolerabo, nizki fižol in grah.
Septembra lahko sejemo: motovilec, špinačo, rukolo, kitajsko listno zelenjavo in solate berivke.

Do »male maše« (8. september) lahko sadike, naštete pod avgustom, posadimo na prosto, pozneje pa bomo lahko pridelali le še tisto, kar bomo posadili v rastlinjak. 

Nekaj splošnih napotkov za setev in sajenje poleti 
Če sejemo ali zasajamo na prazne gredice, moramo obvezno poskrbeti za senčenje (loki z vrteksom ali mrežo za senčenje). Kaleče rastline potrebujejo stalno vlago. Tudi na novo posajene rastline v vročini še ne morejo iz tal počrpati dovolj vlage. Žgoče sonce jih utegne »zapeči«, zato propadejo ali pa potrebujejo veliko časa, preden začnejo z rastjo novih listov. 

Setev bo uspešnejša, če bomo sejali v senci rastočih rastlin, zato toplo priporočam mešane posevke med vrstami: v vsaki vrsti naj bo druga kultura – tako bodo rastline v različnih fazah in bodo višje rastline senčile mlade posevke in nove zasaditve. Za lažjo obdelavo na novo posejanih vrstic se lahko odločimo za mešane posevke znotraj ene vrste; seme dveh ali več različnih rastlinskih vrst zmešamo in ga sejemo skupaj. Na primer: seme motovilca zmešamo s semenom špinače in redkvice. Špinača bo ščitila tla pred soncem in izsušitvijo, motovilec pa bo lahko lepo kalil. Ko bo motovilec dosegel višino 1-2 centimetrov, poberemo špinačo, redkvice pa, ko se bodo odebelile, torej oktobra. 

Če imamo težave z voluharjem v radiču, med sadike na redko posadimo bob, tako da med nove sadike radiča potaknemo po eno zrno boba na kvadratni meter. Če bo jesen lepa, bo bob naredil stroke in ga bomo lahko obrali za sveže zrnje. 

Ključne besede:
setev, zelenjava, samooskrba, vrt, jesensko vrtnarjenje, vrtnarjenje

 

Sorodni članki:

0,4375

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>