Skupaj razkrivamo

10.2.2016

Izzivi prihodnosti
Besedilo: Sanja Lončar

Po desetih letih pozornega spremljanja vsega, kar nam ponuja potrošniška družba, ugotavljamo, da je vse težje in včasih celo nemogoče priti do objektivne ocene o tem, ali nam bo kak izdelek oziroma storitev koristila ali škodovala. 

Praviloma za morebitna tveganja izvemo šele po dolgih letih uporabe. Navadno takrat, ko je škoda storjena – in ko nam že ponujajo kak drug izdelek ali storitev, s katero naj bi to škodo popravili. Primerov za to je nešteto, zato se nam zdi škoda zapravljati strani za vnovično naštevanje nečednosti, o katerih smo že veliko pisali. 

Namesto igre mačke in miši z novimi tehnologijami se zdi edini smotrn scenarij čim več področij svojega življenja vzeti nazaj v svoje roke. Področji prehranjevanja in zdravljenja sta zagotovo prioritetni – kajti če smo na njiju samostojnejši, se takoj pokažejo tudi pozitivne spremembe na številnih drugih področjih našega življenja. 

Zato smo se v luči vse večje negotovosti sveta, v katerem živimo, in vse manjšega zaupanja v ustanove, na katere smo doslej prenašali skrb za ti področji, odločili temeljito poglobiti v priložnosti in težave, ki nas čakajo na poti do samooskrbe. 

Nočemo vas strašiti, toda vsakdo, ki spremlja zakulisje političnega, podnebnega in gospodarskega dogajanja, opaža, da je dandanes mogoče domala vse. Sneži lahko tudi julija. Vojne se razplamtijo v hipu. Globalno trgovino utegne doleteti marsikaj. Magnetni pol je podivjal. Ves čas potekajo poskusi s tehnologijami, o katerih se navadnim smrtnikom niti ne sanja, da obstajajo. Svet, kakršnega poznamo, in varnost, v katero si tako zelo želimo verjeti, lahko izgineta čez noč. 

Če smo pošteni, se večina ljudi že zaveda, da živimo v svetu, ki je nepravičen do najmanj 90 odstotkov ljudi in 99 odstotkov vseh živih bitij. Vsi vemo, da se mora to nehati, vendar ne bi bili radi prikrajšani za udobje, ki nam ga družba trenutno omogoča. Narava bo že našla svoj način, kako opraviti »veliko pospravljanje« – kljub veliki želji, da bi izvedeli, kako bo to videti in kdaj se bo zgodilo, vam tega ne more zanesljivo napovedati noben prerok, astrolog ali jasnovidec. 

Vseeno pa ne smemo dovoliti, da bi bilo gonilo našega delovanja strah. Iz tega se ne more poroditi nič dobrega, izpolnjujočega in navdihujočega. Le ob pomoči zavesti lahko dojamemo, sprejmemo in začutimo pravo smer. Samo če zaupamo sebi, bomo zmogli začutiti, kaj je treba storiti ob vsakem dogodku, s katerim se bomo soočili. 

Dan potem …
Na marsikaj ne moremo vplivati, še vedno pa obstajajo številna področja, na katerih bomo sami odgovorni, če ne bomo znali poskrbeti zase. Bomo ubijali in ropali za hrano – ali pa jo bomo znali poiskati v gozdu, na travnikih in na lastnem vrtu? Bomo klonili pod prvim virusom in bakterijo – ali pa si bomo znali pomagati? Se bomo ob morebitnem sesutju sodobnega »rimskega cesarstva« v resnici vrnili v kameno dobo – ali pa samo za nekaj desetletij, ko smo znali kakovostno živeti tudi brez elektrike, interneta in televizorja? To bo odvisno samo od nas in od naše pripravljenosti, da preživimo brez bergel, ki nam trenutno lajšajo življenje. 

Če se bomo znašli v težavah, ne bo štelo, da smo za nekaj samo slišali ali si to ogledali. Štelo bo le tisto, kar v resnici znamo in kar smo tudi preizkusili. Če želimo od samooskrbe kot konjička preiti k samooskrbi kot sredstvu za preživetje, nam vsem še veliko manjka. 

Ne izgubljajmo časa
Dobra novica je, da na izgubo nekaterih stvari, ki jih je prinesla globalizacija, ni treba gledati kot na korak nazaj. Sodobna spoznanja in stare modrosti so porodile številne uporabne tehnologije, koncepte in spoznanja, ki jih lahko začnemo uporabljati že danes. 
Poglejte samo, koliko je novih in koristnih znanj s področja vrtnarjenja, kompostiranja, izdelave zdravilnih pripravkov, shranjevanja živil, energije … Vemo, da številni ljudje, skupine in društva že delajo korake v tej smeri. Virtualni prostor je poln blogov, forumov in izmenjav mnenj. Na voljo je tudi veliko posnetega gradiva. Toda vse, kar vidimo ali preberemo kot pričevanje, ni nujno resnično. Za pet minut slave in nekaj všečkov so ljudje pripravljeni posneti, izdelati, prikazati ali celo pričevati o različnih zadevah – vendar zgolj zato, da bi vas fascinirali. Toda ko videno ali slišano poskusite uporabiti v praksi, ugotovite, da ne deluje. 

Seveda obstajajo tudi dobre in preverjene rešitve, ki delujejo tudi na naših tleh. Večina ljudi nima časa, da bi preizkusili vse, kar jih zanima, in opravili izbor vsega, kar se jim zdi uporabno. Zato smo se v okviru našega projekta odločili združiti moči vseh, ki želijo dejavno sodelovati ter se v resnici spoznajo na priložnosti in pasti samo­oskrbe. S tem bomo prispevali, da bodo dobre prakse zaživele med ljudmi – s čim manj poskusi in napakami. 

Vabljeni k sodelovanju
Doslej smo v priročnikih veliko pozornost namenjali naravnim rešitvam za raznovrstne zdravstvene težave, letos pa bomo glavni poudarek namenili samooskrbi. 
Ugotavljamo, da vse več ljudi vrtnari, vendar naša samooskrba praviloma traja samo šest mesecev, morda nekoliko dlje (kolikor zdržijo shranki).
  •  Bi lahko vrtnarili ter si zagotavljali kakovostno in svežo hrano v vseh štirih letnih časih?
  • Kaj vse je mogoče pridelati na majhnih vrtovih, balkonih in strehah – in kako se tega pravilno lotiti?
  • Je tudi na majhnih vrtovih mogoče rediti živali?
  • Kaj storiti, če pride do onesnaženja prsti (sevanje, vulkanski pepel, kisli dež, težke kovine …)?
  • Kako pridelati dovolj naravnega komposta in drugih naravnih gnojil za vse svoje potrebe?
  • Kako ustvariti lastno domačo lekarno?
  • Kako zagotoviti surovine za tkanine, vrvi, ogrevanje, gradnjo?
  • Kako za različne namene uporabljati ogenj (ognjišča, krušna peč, kmečki štedilnik, kamin, peka …)? Kaj je treba vedeti, da jih bomo optimalno uporabljali? Kako v vsakih razmerah zanetiti ogenj?
  • In še marsikaj …
Vsem tem temam bomo namenjali več prostora v novicah, prednostno bomo objavljali napovednike za tovrstne dogodke in tudi literatura, ki jo bomo pripravljali, bo namenjena tovrstnim vprašanjem. 

Prvi priročnik o celoletni pridelavi zelenjave brez ogrevanja rastlinjakov bo izšel že kmalu. Zakaj preizkušenih rešitev, ki jih že tisočletja uporabljajo v Andih, Himalaji in na severu Kitajske, ne bi uporabili tudi mi? Ob tej priložnosti vabimo vse, ki ste morda že postavili valipini, kitajski rastlinjak, biodom … ali pa ste sami iznašli načine, kako doseči, da kljub nizkim temperaturam vaše rastline ne zmrzujejo, da nam pišete, saj bi radi objavili čim več izkušenj in fotografskega gradiva iz naših krajev. Prosimo, pišite nam na naslov zazdravje@gmail.com. 

Ključne besede:
varnosti, okolje, svet, življenje, strah, hrana, samooskrba, vrtnarjenje, valipini, biodom, rastlinjak

 

Sorodni članki:

0,0078125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>