Vprašanja/odgovori

Stoodstotni bombaž? Pa kaj še!        

VPRAŠANJE:
V zadnjem času čedalje več berem o ekobombažu in zanima me, po čem se razlikuje od navadnega 100-odstotnega bombaža. Že vem, da je prijazneje gojen, vendar me zanima predvsem, ali se res splača odšteti nekaj več denarja za takšna oblačila ter kako je z barvami. Slišala sem namreč, da se iz naravno barvanih tkanin barve hitro sperejo.

ODGOVOR:
Pred desetimi leti bi bilo težko odgovoriti na to vprašanje, ker je bil tedaj bombaž še vedno tisto, kar imamo v spominu kot prijazno mehko tkanino, in nihče ni niti pomislil, da bomo potrebovali kaj boljšega. Če bi bil bombaž res takšen kot včasih, bi bilo tudi vaše vprašanje odveč. Pa ni.

Štirikrat bolj škropljen od drugih
V zadnjem desetletju se je zelo razširila proizvodnja gensko spremenjenega bombaža. Tudi v pridelavi konvencionalnega pa se uporablja čedalje več strupov, ker gre za velike monokulture slabega zdravja. Konvencionalni bombaž se prideluje na približno 2,5 % kmetijskih površin, za njegovo pridelavo pa se porabi 10 % vseh pesticidov, ki se porabijo v kmetijstvu. To pomeni, da je v povprečju štirikrat bolj škropljen od drugih kultur. Po podatkih PAN UK je sedem od trinajstih najpogostejših kemikalij v pesticidih za pridelavo bombaža »zelo verjetno« rakotvornih. Leta 2004 je poljska tehniška univerza v Lodžu opravila raziskavo in našla ostanke pesticidov, ki jih uporabljajo pri pridelavi bombaža, tudi v oblačilih. Ostanki pesticidov pa lahko povzročajo kožne alergije.

Kemično onesnaževanje tistega, kar danes imenujemo bombaž, pa se nadaljuje tudi v procesu predelave. Proces konzerviranja, beljenja in barvanja je povezan z veliko strupi, ki ogrožajo delavce v tovarnah, okolje in na koncu tudi nas, ker veliko uporabljenih kemikalij ostaja tudi v oblačilih. Prav barve, ki so tako žive in trajne, so pogosto povezane z najagresivnejšimi kemikalijami, med katerimi so mnoge rakotvorne. Nekatera barvila iz skupine azo so bila leta 2004 v Evropski uniji prepovedana z zakonom, saj sproščajo rakotvorne snovi. Uporaba nekaterih kemikalij, kot je formaldehid, ki draži kožo in povzroča raka, je omejena, a še vedno dovoljena. Alergija na formaldehid je tudi najpogostejši krivec za alergično reakcijo ob nošnji bombažnih oblačil. Do nedavnega so bile te kemikalije močno uporabljane. Žal jih inšpekcije in potrošniške organizacije odkrivajo tudi danes in tudi tam, kjer naj bi bile prepovedane.

Vse to pojemo
Seštevek vsega naštetega na koncu konča na naši koži. Dolgo smo verjeli, da tisto, kar dajemo na kožo, ne prihaja v telo. Tako smo slepo zaupali kozmetiki, ne da bi preverjali, kaj je v njej skrito. Ko smo dojeli, da telo dobesedno »poje« večji del snovi, ki so v kozmetiki, smo postali previdnejši, s čim bomo polnili telo. Za dojemanje vpliva tkanin pa moramo narediti še korak naprej. Res je težko doumeti, da vse, kar damo na telo, tudi prehaja skozi kožo. Toda saj gre za suha oblačila, boste pomislili. Pomislite tudi, kakšni so videti nikotinski, morfijevi ali hormonski obliži, ko jih dajete na telo. So suhi, dajete jih na suho kožo, toda močne kemične snovi kljub temu nemoteno prehajajo v vašo kri.

Zato ni presenetljivo, da nas čedalje bolj zanima, kaj je v naših oblačilih. To je ena najhitreje rastočih niš v segmentu zdravih izdelkov. Ni čudno, saj tudi brez kemične razlage čedalje več kupcev čuti in voha, da je nekaj narobe s standardnimi oblačili iz bombaža, ki jih ponujajo dandanes.

Pri nekaterih oblačilih s to oznako gre za očitno laž, ki jo odkrijete, šele ko takšen »bombaž« operete in ugotovite, da iz stroja pride nezmečkan in skoraj suh. Ta je res zelo daleč od naravnega bombaža. Ko takšna oblačila oblečete, čutite, kakor da vam gori koža, in hitro se začnete potiti in smrdeti, kakor da bi na sebi imeli čisto plastiko.
V drugi skupini so oblačila, ki so na otip, med pranjem in tudi na pogled zares bombažna, vendar se tudi v njih koža odziva drugače, kot smo navajeni pri bombažu. Tudi pot zelo hitro dobi neprijeten vonj.

Dobra oblačila iz ekocertificiranega bombaža so res tisto, kar nosimo v spominu kot tkanino, ki nas boža in v kateri koža končno svobodno zadiha. Seveda so tudi pri tem na trgu odtenki v kakovosti, s katerimi je dobro biti seznanjen.

Niso vse oznake enakovredne
Evropska zakonodaja dovoljuje oznako ekobombaž, če je bombaž gojen ekološko. Vendar je pri tem ne zanima celoten postopek predelave od vlakna do oblačila. Tako je lahko bombaž gojen ekološko (brez pesticidov), predelan pa v državi s slabimi okoljskimi standardi, tako da lahko vsebuje veliko škodljivih kemikalij. Zato se je nekaj organizacij, ki podeljujejo certifikate za ekološko pridelavo, odločilo uveljaviti dodatne standarde za tekstil. Če boste izbirali med izdelki z oznakami Soil Association, SKAL International, AIAB-ICEA, Demeter, IVN in Naturland, boste dobili najboljše, kar je mogoče. Več o kriterijih pridelave, predelave in razpoložljivosti lahko preberete na www.zazdravje.net, če v iskalnik vtipkate besedo bombaž.

Če si zares želite obuditi spomin na čase, ko ste lahko nosili eno bluzo tri dni, ne da bi se v njej skisali in oddajali neprijetne vonjave, si privoščite kakšno zares dobro ekološko certificirano oblačilo. Seveda je zaželeno, da takšnih zdravih oblačil potem ne prepojite s kemikalijami iz pralnih sredstev in mehčalcev, ker bo vaša koža potem znova prisiljena »pojesti« veliko smeti.



Ključne besede:
bombaž, ekobombaž, GSO, predelava, konzerviranje, beljenje, strupi, pesticidi, barvila, pridelava

 

Sorodna vprašanja:

0,125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.