Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

Priznati vam moram, da sem bila šokirana, ko sem prebrala, da 40 odstotkov živil, ki jih kupujemo, vsebuje ostanke pesticidov. Odtlej se, kadar potiskam pred seboj nakupovalni voziček, počutim, kot bi hodila po minskem polju. Če namreč kupim deset izdelkov, dobim v štirih še pesticide. Ker z loterijo nikoli nisem imela sreče, imam najbrž tudi pri tem več slabih zadetkov. Ali obstajajo kakšni podatki o tem, čemu se moramo izogibati, v katerih živilih je pesticidov največ? Hvaležna bom za vsak namig, ki mi bo pomagal izogibati se strupom.

ODGOVOR:

V Sloveniji nimamo rednih meritev ostankov pesticidov v hrani.  V drugih evropskih državah je to bolje urejeno, zato povzemamo nekaj njihovih ugotovitev.

Št. 1: meso
S kemikalijami so najbolj obremenjeni mesni izdelki. Strupi se kopičijo po prehranski verigi navzgor. To pomeni, da ima krava v svojem telesu desetkrat večjo koncentracijo strupov, kot jo je vsebovala njena krma. V človeških tkivih, predvsem maščobnih, se nabirajo s hrano zaužiti strupi, zato so koncentracije v našem telesu desetkrat večje kot pri rastlinojedih živalih in stokrat večje kot v zelenjavi in sadju.
Meso vsebuje tudi veliko ostankov hormonov in antibiotikov, brez katerih pri masovni reji ne gre. Z mesom zaužijemo še ogromne količine adrenalina, ki ga živali v strahu izločijo v klavnicah. Če pa vas mikajo salame, paštete in drugi izdelki mesnopredelovalne industrije, na seznam dodajte kemične snovi, ki prispevajo k lepšemu videzu, telesu pa  povzročajo veliko škodo. Nitriti, na primer, se v našem črevesju spremenijo v rakotvorne nitrozamine. Dimljenje ali dodajanje umetnih dimnih arom učinkuje podobno pogubno.

Št. 2: žita
Mogoče vas resnica o mesu ni presenetila. Na drugo mesto uvrščena kategorija živil vas verjetno bo. Praviloma pozabimo na žita in mlevske izdelke, in ravno ti so zelo nevarni. Ali ste kdaj pri nakupu keksov, testenin ali kruha pomislili, koliko pesticidov je v njih? Žitna semena kemično obdelajo že pred setvijo. Potem jih v rastnem obdobju redno škropijo. Običajno jim proti koncu dodajajo še kemične snovi za pospešitev zorenja. Žita na hitro požanjejo. Razvoj nevarnih plesni preprečijo s fungicidi (80 odstotkov fungicidov je rakotvornih). V silosih na žito prežijo podgane in miši. Da živalce ne pridejo na svoj račun, znova preprečujejo kemikalije. In kaj se zgodi z zrni, preden pridejo na vašo mizo v obliki moke, zdroba, testenin? Praviloma jih le skrtačijo, s čimer odstranijo malce umazanije, zmeljejo in iz njih naredijo to, kar najdete na trgovinskih policah. Pri  kupljenem kruhu dodajte seznamu še potencialno nevarna kemična sredstva, ki jim pravijo »pekovski dodatki«. Ti zagotovijo, da je vaš kruh videti lep, se ne drobi, ne suši, ne plesni …
Beseda »pekovski dodatki« pogosto skriva tudi gensko spremenjene encime. Uporabljajo jih pogosto, a  jih na embalaži niso dolžni navajati.

Kaj pa sadje in zelenjava?
Na koncu pridemo do sadja in zelenjave. Ste že slišali za akcijo evropskih nevladnih organizacij, ko so minulo poletje v Bruslju, v supermarketu GB Express, v stavbi Evropskega parlamenta, kupili osem različnih sadežev in v njih našli osemindvajset pesticidov?
V osmih analiziranih vzorcih sadja so našteli ostanke osemindvajsetih različnih pesticidov, med njimi je bilo deset karcinogenih, trije nevrotoksični, trije so bili strupi, ki vplivajo na razvoj, osem pa domnevnih hormonskih motilcev. Dve izmed odkritih snovi sta uvrščeni med »zelo nevarne«. Trije od osmih analiziranih vzorcev hrane (marelice, grozdje, pomaranče) so vsebovali ostanke pesticidov, in to količino, višjo od maksimalne mejne vrednosti (MRL), in je bila torej njihova prodaja nezakonita.

Kaj storiti?
Strupeni premazi na bananah, predvsem pa na citrusih (pomarančah, mandarinah, limonah, grenivkah in podobnih sadežih) so postali običajni, zato morate pri lupljenju paziti, da se z zastrupljenimi rokami ne dotaknete tudi dela sadeža, ki ga boste pojedli.
Ko presahnejo domače zaloge, vam svetujem, da kupujte le zelenjavo in sadje, ki ju lahko pred uporabo mehansko očistite – zribate, olupite ali zdrgnete s ščetko in z vročo vodo.
Če niste prepričani o kakovosti sadja, uporabite sokovnik in pijte le scejene sokove. Večina strupov se veže na suho snov, zato takšni sokovi vsebujejo veliko manj ostankov pesticidov kot celi sadeži.
Najboljši vir vitaminov in rudnin pozimi sta kislo zelje in repa od preverjenih dobaviteljev. Pomanjkanje drugega neoporečnega sadja in zelenjave lahko delno nadomestimo tudi s kaljenjem oziroma z uživanjem svežih kalčkov.
Kupujte le ekološko pridelana žita in izdelke, narejene le iz takšnih žit! Vse drugo je zelo tvegano.
Pa še nekaj: najboljši del mleka je sirotka, ker se strupene snovi nalagajo predvsem v maščobah in beljakovinah, teh pa v sirotki skoraj ni.
Pozornost se splača. Raziskave pravijo, da imajo tisti, ki »bolje vozijo slalom« med nevarnimi izdelki, že po nekaj mesecih v svojem telesu nekajkrat manj strupov kot povprečni Zemljani.

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.